Bi ob naftni krizi naše avtomobile lahko poganjala druga goriva?

V obdobju, ko so zaradi vojne na Bližnjem vzhodu cene dizla in bencina poskočile, strokovnjaki pa opozarjajo, da bi ju v Evropi lahko začelo primanjkovati, se marsikdo sprašuje, kakšne so alternative. To ni le elektrika.

Obstajajo goriva, ki bi jih bilo mogoče natočiti na obstoječih črpalkah v rezervoarje vozil z motorji na notranje zgorevanje. Zanje torej ne potrebujemo nove infrastrukture, niti črpanja, rafiniranja in transporta nafte.

Goriva, izdelana iz bioloških surovin

Kot pišejo avtorji članka z naslovom "Od surovin do mobilnosti brez fosilnih goriv: evropski potencial za trg obnovljivih goriv", izziva preobrazbe celotnega prometnega sektorja in prehoda na energijo brez nafte ni mogoče doseči zgolj z elektrifikacijo vozil.

"Zato je nujno izkoristiti potencial zmanjšanja emisij CO2 vseh virov energije. V ospredju so, poleg vodika, tudi tekoča goriva, ki jih je mogoče brez tehničnih prilagoditev vključiti v obstoječo infrastrukturo," pravijo.

Med tako imenovana ogljično nevtralna goriva (Carbon Neutral Fuels, CNF) štejejo tudi goriva, ki imajo v primerjavi s fosilnimi bistveno nižji ali potencialno nevtralen ogljični odtis. Čeprav niso povsem brez emisij, so te nižje kot pri dizlu ali bencinu. To so lahko sintetična ali biogoriva, ključno pa je, da za njihovo proizvodnjo ni treba črpati nove nafte iz narave.

Biogoriva so lahko izdelana iz kmetijskih in gozdnih ostankov, kot so slama in lesni odpadki, bioloških odpadkov, odpadnih olj in živalskih maščob ter posebnih neprehranskih rastlin, ki jih je mogoče gojiti na manj rodovitnih zemljiščih in ne konkurirajo pridelavi hrane. Med njimi so hitro rastoče trave in drevesa.

Omenjena študija ugotavlja, da ima EU dovolj surovin in kapacitet za njihovo predelavo v obnovljiva goriva za pokritje več kot 50 odstotkov celotnega povpraševanja po gorivih v cestnem prometu do leta 2035.

"Če je politični cilj EU 100-odstotna zamenjava celotnega trga fosilnih goriv, vključno s pomorstvom in letalstvom, bi bilo mogoče vrzel v ponudbi v obdobju do leta 2035 zapolniti z uvozom surovin," predlagajo avtorji.

Kritiki: Biogoriva so slepa ulica

Toda ideje, da bi nafto nadomestili z biogorivi, imajo veliko kritikov, predvsem v okoljskih organizacijah. Omenjeno študijo je naročil BMW, pri pripravi pa so sodelovali tudi strokovnjaki za motorje z notranjim zgorevanjem in organizacije, povezane z biomaso. Ne gre torej za neodvisno znanstveno raziskavo, ampak za industrijsko analizo, ki zagovarja vlogo tekočih goriv v prometu.

Poročilo evropske okoljske organizacije Transport & Environment z naslovom Biogoriva v avtomobilih: slepa ulica za Evropo opozarja, da bi vključitev biogoriv v pravila EU oslabila prehod na električna vozila ter še povečala odvisnost od uvoza in tveganje goljufij.

Danes EU uvaža 60 odstotkov biogoriv, pri odpadnem jedilnem olju pa je delež uvoza več kot 80-odstoten.

Precej pogoste so tudi goljufije, ko iz tretjih držav v EU uvozijo na primer sveže palmovo olje, ki ga označijo kot odpadno jedilno olje. Take prakse lahko zaradi krčenja gozdov povzročijo celo več emisij kot fosilna goriva, opozarjajo v okoljski organizaciji.

Trajnostnih virov za proizvodnjo biogoriv je zelo malo. Po ocenah, navedenih v omenjenem poročilu, bi povprečen osebni avtomobil v Evropi, ki letno prevozi okoli 15.000 kilometrov, za delovanje na živalske maščobe potreboval približno 120 prašičev na leto. Če bi deloval na odpadno jedilno olje, pa bi to ustrezalo količini, ki nastane pri pripravi 25 kilogramov pomfrija na dan.

Trajnostni viri za proizvodnjo biogoriv so tako precej omejeni, trenutna biogoriva pa prinašajo majhne prihranke izpustov ogljikovega dioksida, med 20 in 40 odstotki.

Bolj smiselno bi bilo, da bi promet preobrazili tako, da bi avtomobile poganjala elektrika ali zeleni vodik, biogoriva pa bi prihranili za letalstvo in pomorstvo, ki ju je težje elektrificirati, predlagajo okoljevarstveniki.